Konec avgusta smo se pogovarjali z Juretom Betonom, odličnim vaterpolskim vratarjem, ki je po letih igranja in razvoja v Sloveniji naredil pomemben korak v svoji športni karieri. Pred njim je nov izziv, nova sredina in priložnost, da svoje znanje ter vratarske sposobnosti pokaže tudi v tujini.
Jure, ki je bil del vaterpolske zgodbe VK Ljubljana Slovan, se je odpravil novim izzivom naproti – v izraelski klub Hapoel Kiryat Tivon. Prestop pomeni pomemben mejnik v njegovi karieri, hkrati pa tudi priznanje za dosedanje delo, vztrajnost in predanost vaterpolu.
V intervjuju, ki je nastal še pred njegovim odhodom, smo se z Juretom pogovarjali o njegovi dosedanji športni poti, izkušnjah med vratnicama, pričakovanjih pred odhodom v Izrael ter o novih priložnostih in izzivih, ki ga čakajo v nadaljevanju kariere.
Jure, pred tabo je novo poglavje kariere. Kako je sploh prišlo do prestopa v Hapoel Kiryat Tivon in kdaj si začel resno razmišljati o odhodu v tujino?
“Po koncu letošnje sezone sem prejel klic iz kluba, kjer so izrazili močno željo po mojem prihodu. Povedal sem, da se ne morem odločiti, dokler si ne ogledam okolja in razmer, zato so mi organizirali obisk v Izraelu. Razkazali so mi kraj in bazen ter mi predstavili klub in pričakovanja. Kraj kot tudi ljudje so name naredili zelo lep vtis in po tem obisku sem začel resneje razmišljati o prestopu.”
Kaj je bilo tisto, kar te je pri ponudbi izraelskega kluba najbolj prepričalo?
“Prepričalo me je več dejavnikov. Prvi je zagotovo močnejša liga in profesionalen nivo – trenira se dvakrat dnevno, temu primerna pa je tudi ponudba, s katero sem zelo zadovoljen. K končni odločitvi je prispevala tudi informacija, da se Matija in Enej selita v Primorje.”
Po več sezonah v Ljubljani zapuščaš okolje, ki ga zelo dobro poznaš. Kaj ti je VK Ljubljana Slovan dal kot igralcu in kot človeku?
“V Sloveniji igram že 23 let, praktično celo življenje, zato okolje zelo dobro poznam. V Ljubljano sem prišel z željo pomagati klubu in ekipi na vratarskem položaju, ki je v Sloveniji nasploh problematičen, pomagati mlajšim pri napredku in deliti znanje, ki sem ga pridobil v tem športu, hkrati pa poiskati boljšo priložnost za osebni razvoj in višji nivo delovanja, ki ga klubi v preteklosti niso bili zmožni ohranjati. Brez slabe vesti lahko rečem, da nam je veliko dobrega tudi uspelo in da sem zelo zadovoljen z delom kluba, ekipo in odnosi. To se je po mojem mnenju v tem času tudi pokazalo, predvsem z osvojeno lovoriko po dolgem času. Če lahko kaj odnesem, je to spoznanje, da se da veliko narediti tudi v Sloveniji, če je delovanje kluba ter odnos med njim in igralci odkrit, pošten in spoštljiv. Za VK Ljubljana Slovan lahko rečem, da to drži, in prav zato menim, da imajo zelo kakovostno vaterpolsko šolo, kar se odraža v številu vpisanih otrok, rezultatih mlajših selekcij in igralcih, ki so iz kluba odšli v profesionalne vode v tujino.”
Ko pogledaš nazaj na obdobje v Ljubljani – kateri trenutek oziroma uspeh ti bo ostal v najlepšem spominu?
“Lepega je bilo veliko. Če izpostavim dva trenutka: osvojitev Pokala Slovenije in pa otvoritev novega bazena na Iliriji, ki je po mojem mnenju eden najlepših bazenov v Evropi.”
Kaj boš iz Ljubljane oziroma domačega vaterpolskega okolja najbolj pogrešal?
“Najbolj bom pogrešal dom in ljudi, ki mi na vsakem koraku pomagajo, s katerimi se vzajemno trudimo za skupni cilj in ki mi pomenijo največ.”
Kot vratar imaš na tekmi posebno odgovornost. Kako se skozi leta spreminja tvoj pogled na to vlogo in kaj meniš, da je danes tvoja največja vratarska prednost?
“Za vratarja je ključno vzdrževati visoko fizično pripravljenost ter razviti pregled in razumevanje celotne igre. Kot zadnji mož obrambe moraš znati prepoznavati položaje in namere vseh igralcev, ne samo tistega z žogo, ter na tej podlagi usmerjati obrambo in pokrivati luknje in priložnosti za nasprotnika – hkrati pa biti vedno pripravljen na kakršnokoli »presenečenje«. Prav zato, ker je to tako zahtevno, se dobri vratarji pogosto pokažejo nekoliko pozneje kot igralci na drugih položajih.”
Z igranjem v Izraelu prihaja tudi novo okolje, nova ekipa in drugačna kultura. Česa se najbolj veseliš in kaj bo zate največji izziv?
“Največji izziv bosta verjetno jezik in življenje v drugačnem podnebju, daleč od doma, pa tudi to, da se bom moral znova dokazati v vodi. A v vseh teh izzivih vidim tudi priložnost, da dokažem, da sem jih sposoben premagati.”
Kaj pričakuješ od nove ekipe in izraelske lige? Imaš pred začetkom sezone že kakšne konkretne osebne ali ekipne cilje?
“Cilj je izboriti si mesto v končnici in se boriti za oba domača naslova. Verjamem, da nam lahko uspe. Nekaj igralcev sem že spoznal – večina jih je igrala za reprezentanco do 20 let, ki je osvojila drugo mesto na evropskem prvenstvu divizije 1 ter nekaj igralcev poznam iz članske selekcije. Klub je pripeljal tudi novega trenerja iz Srbije, ki nas bo zagotovo znal kakovostno pripraviti, da dosežemo zastavljeni cilj.”
Še naprej bo pomemben del tvoje kariere tudi slovenska reprezentanca. Kaj ti pomeni igranje za Slovenijo in kako vidiš prihodnost naše reprezentance?
“O slovenski reprezentanci v tem trenutku težko govorim zaradi že sedaj dolgotrajnih problemov v zvezi z neizplačili, neizpolnjenimi obljubami in neprimernem odnosom do igralcev, ki dajemo tudi svoj čas, dopust in denar v to. Ne morejo nam pa urediti niti zavarovanja. Mi po vsem tem času zadovoljstvo do tega pada. In na tak način smo že izgubili dobre igralce ampak očitno se nihče ne zamisli in ne nauči nič. Tako da v tem trenutku res ne vem kaj bo v prihodnje z mojim igranjem v slovenski reprezentanci. Naj zaključim s tem, da se z veseljem vrnem zastopat barve Slovenije, ko bom jasno videl, da igralci nismo zadnja stvar na seznamu, na katero se na zvezi pomisli.”
Če bi lahko mlademu slovenskemu vaterpolistu, ki sanja o igranju v tujini, dal en nasvet – kaj bi mu povedal?
“Moj nasvet bi bil, naj se ne boji neznanega in naj se, če ima priložnost, čim prej preizkusi v močnejših ligah. Ob tem pa naj ne zapostavi šole – športna kariera je lahko nepredvidljiva in kratka, nikoli pa ne veš, kdaj te lahko reši izobrazba.”
In za konec – ko boš prvič skočil v bazen v Izraelu, kaj želiš, da bi bila glavna stvar, ki jo odneseš iz te izkušnje?
“Želim si, da osvojimo zastavljeni cilj in da se domov vrnem zadovoljen z uspešno opravljeno sezono. Da bodo s sezono zadovoljni tudi v klubu, ter da se vrnem z novimi prijateljstvi in poznanstvi.”
Vsak odhod pomeni začetek nove zgodbe, a za seboj vedno pusti tudi spomine, vezi in trenutke, ki ostanejo. Jure Beton se odpravlja novim izzivom naproti, tokrat v Izrael, kjer bo v kapici Hapoel Kiryat Tivona nadaljeval svojo vaterpolsko pot. Za njim ostajajo ure treningov, tekme, obrambne mojstrovine in vse tisto, kar športnika ne oblikuje le kot igralca, temveč tudi kot človeka.
Veseli nas, da je Jure dobil priložnost za nov korak v svoji karieri, obenem pa vemo, da se za vsakim prestopom skriva tudi kanček nostalgije. Klubske barve, soigralci, skupni uspehi in nepozabni trenutki so del zgodbe, ki ostane zapisana za vedno. Kamorkoli ga bo vodila pot, bo del te zgodbe vedno ostal tudi pri nas.
Jure, hvala za vse dosedanje trenutke in srečno na novi poti! Želimo ti veliko uspehov, odločnih obramb in zmag ter predvsem, da boš še naprej užival v vaterpolu.
Enkrat zmaj, vedno zmaj. Srečno, Jure!