ČlaniINTERVJUINTERVJU: Jure Beton

V zgodovini športa smo lahko spremljali veliko odmevnih prestopov igralcev kot npr. leta 1986, ko je Milko Đurovski iz Crvene Zvezde prestopil v Partizan. Ali pa leta 2000 prestop Luis Figa iz Barcelone v Real Madrid. To so bili prestopi, ki so presenetile nogometne navdušence. V vaterpou reakcij navijačev ob prestopu igralca v rivalski klub lahko rečemo, da ni. Prav tako v slovenskem vaterpolu ne pomnimo, da bi se kaj takega zgodilo ob prestopu igralca iz enega v drugi klub. Pred začetkom letošnje sezone je naš klub okrepil reprezentančni vratar Jure Beton, ki je iz matičnega kluba AVK Triglav Kranj prestopil k nam. Za trenutne razmere v slovenskem vaterpolu je ta prestop definitivno največje presenečenje. 27 letni vratar ima veliko tekem za seboj in v Ljubljano prinaša dragocene izkušnje. Zakaj se je odločil sprejeti naš poziv pa si preberite spodaj.

Jure, kakšni so tvoji prvi občutki po prihodu v vaterpolo klub Ljubljana Slovan?

“Prvi občutki so zelo v redu. Trenutno še spoznavam ekipo in način dela. Kar lahko rečem v tem trenutno je da je ekipa zelo mlada in potrebuje izkušnje, ki pa bodo prišle skozi veliko število treningov in tekem. Definitivno mislim da ima ekipa potencial za napredovanje. Bo pa potrebno veliko dela, časa in potrpljenja.”

Kaj te je prepričalo, da si se pridružil našem klubu, po tem ko si bil v AVK Triglav Kranj?

“Vsekakor boljša ponudba. Že nekaj časa so Ljubljane izkazovali interes za moj prestop, ampak mi je program bil malo preprazen. V tej sezoni se mi pa zdi program z nastopom v Challenger Cupu dobro sestavljen in tudi poskus pomladiti ekipo z domačimi igralci se mi zdi pravilen način in neke vrste izziv. Odločitev zapustiti matični klub po 20-ih letih vloženega truda in 8-ih letih kapetanstva, ni bila lahka, a se mi zdi da je bila potrebna.”

Kako bi opisal svoj stil igre kot vratar?

“Moja naloga je načeloma zelo enostavna. Žoga ne sme mimo mene v mrežo. Da do tega ne pride pa je potrebno veliko zbranosti, štetja igralcev v obrambi in napadu, pregled nad igro, usmerjanje obrambe in še bi se našlo… moje delo se začne od trenutka ko se zamenja posest žoge in se igralci vračajo v obrambo in v veliko primerov gre tudi od mene prva žoga. Ne vem kaj bi rekel za stil ampak najpomembnejše za mene je koncentracija na vse elemente igre.”

Katera tekma ali trenutek v tvoji vaterpolo karieri ti je najbolj ostal v spominu in zakaj?

“Lepih trenutkov je bilo kar nekaj, prvo EP v Splitu, tekma proti Romuniji v kvalifikacijah in uvrstitev na EP v Splitu, prva zmaga po 20+ letih za slovenijo proti Malti, finale Challengerja v Kranju. Vsi trenutki so nekaj posebnega. Najlepši spomin mi je pa pogled na polno tribuno pred tekmo finala Challenger cupa v Kranju.”

Kako se pripravljaš na tekme?

“Pazim, da se naspim. Najpogosteje grem na krajši sprehod s psom in razmišljam o nalogah in situacijah ki se lahko zgodijo na tekmi. In kar nekaj ur pred tekmo ne jem.”

Kakšne so tvoji dolgoročni cilji, tako individualni kot tudi ekipni?

“Želja je vedno bila zaigrati v najvišjih tekmovanjih, kot so Len Champions Cup, EP, Svetovno prvenstvo in pa seveda Olimpijske igre. Koliko je to realno ne vem. Vem, da nas do tja čaka še veliko dela. Trenutno najbolj realen dolgoročni cilj je spodbujat mlade, da se obdržijo v tem športu in poenotijo cilje ki jih kot športniki in ekipe moramo imeti.”

Kako sodeluješ z ostalimi igralci v ekipi?

“Zaenkrat brez težav.”

Kaj meniš o trenutnem stanju v vaterpolu v Sloveniji in kaj misliš je potrebno narediti, da se približamo  najboljši šesterici držav? (Hrvaška, Srbija, Španija, Italija, Madžarska, Črna Gora)

“Trenutno stanje vaterpola pri nas po mojem mnenju, ni na nivoju na katerem bi moral biti. Razlog za to pa vidim v tem, da nimamo profesionalne ekipe. Zakaj je tako je kompleksno vprašanje. Če pa na hitro povzamem… Problem je dobiti denar oz. sredstva. Ker nismo medijsko izpostavljeni, zaradi tega kot šport nismo privlačni sponzorjem. Ne predvajanja tekem Slovenske lige na televiziji, ni oglaševanja na radiu, ni plakatov po mestu, organiziranja promocijskih dogodkov. Nič od tega ne vidim. In ker tega ni, je ves denar pridobljen ali od staršev ali pa za dobro voljo tistega, ki da. Ker ni denarja za igralce, ki bi se po šolanju zaposlili v tem športu, si morajo poiskati vir zaslužka nekje drugje. Kar pripelje posledično do večje utrujenosti, manjšega števila treningov, manj časa in pa zmanjka motivacije. Mladi pokažejo talent, voljo, napor,.. dosežejo začetni nivo neke resnejše članske zgodbe in nehajo, ker ne dobijo nazaj kar vlagajo. Tako ponavljamo krog “mladih upov” ki ostanejo samo upi. Ker se kot članska selekcija na drugi strani pomerjamo in tekmujemo z ekipami, ki imajo profesionalne igralce, ki se posvečajo 100% samo športu, pa to za nas žal pomeni da ne dosegamo željenih rezultatov. Ker če imamo mi 5 treningov na teden jih imajo oni 10, če jih imamo mi 365 jih imajo oni 730. In ker ni rezultatov tudi iz strani državnih aparatov težko črpamo sredstva. Tako jaz vidim ta začaran krog nedelovanja. Kdo tukaj ne opravlja svoje vloge, ne vem. Kot igralec sem imel največ stika z igralci in za njih trdim, da nas Slovenija premore 20 takšnih, ki bi imeli motivacijo bit profesionalci in posvetiti življenje športu, v kolikor bi to okoliščine dopuščale. In v tem jaz vidim rešitev, da pridemo do rezultatov in skozi leta takega delovanja na nivo Romunije, Nizozemske, Nemčije,… Do nivoja Madžarske, Hrvaške, Španije pa potrebujemo vsaj ligo 12-ih takšnih klubov.”

Če si imel oz. imaš vzornika, bi nam zaupal kdo je in zakaj?

“Vzornikov v športu imam več. Na splošno mi je to Messi. V vaterpolu pa Denes Varga in Dušan Mandić. Ker v vseh vidim predanost družini in športnemu načinu življenja, jih uvrščam na najvišja mesta. Najraje ju gledam igrati. Drugače glede vratarjev sem v mladosti veliko spremljal Denisa Šefika in Frana Vičana. Trenutno pa sta mi ena boljših vratarjev, ki še igrata Somma Vogel in Hugo Fontani. Zares odlična vratarja.”

Kako preživljaš prosti čas, ko ne treniraš ali igraš vaterpola?

“Lahko bi rekel, da “prosti” čas preživljam na treningu in ko igram vaterpolo. Saj imam poleg tega resno službo. Imam pa tudi hobije izven vaterpola. Rad poslušam glasbo in v zadnjem letu sem pričel z airsoftom. S tremi kolegi imamo tudi svojo firmo. Ukvarjamo se z personaliziranimi pravljicami www.pravljicar.si“

FOTO: Vir Jure Beton